pesmi

In smrti ni!… Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog; saj če te, duh, neskončno hrepenenje, ah, če te je v nebo poklical Bog: Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje, kot rožica krasi dehteči log. (Dragotin Kette: Pesmi)

Druge stvari

od nečesa se nekaj oddaljuje precej daleč ne ve kam gre saj ni važno pot je pot kamorkoli greš tam si in saj ni važno kako in kaj in tako in tako ker v viškorši se nekaj dogaja nobeden ne ve kaj in vrti se in vrti v krogu začaranih nevednosti ker preveč mislimo mišljenje misleca ki misli da misli misli vem da ne razumeš le jaz postavlja jaz sem torej mislim jaz te postavljam in misli bežijo nekontrolirano v tri ronke za italijansko mejo mej izmišljenih narodov različnih narodnosti ki se streljajo in ubijajo v imenu življenja in trst je naš in svet je naš in tokio je naš in slovenija se piše z malo ker itak smo vsi sami kmeti ki nimajo listov in ne petsto jurijev da bi jih kupili čuti se del mene na papirju zelje ob cesti ful smrdi da še fazan pade skupaj in avto se zaleti v avto in še sreča da imamo supermana ki nam pomaga ob hudi uri ko ni ničesar drugega

Kaj res? »Oh, pa kako!« vzdihnem tragično. Po trgu se sprehajajo gospice gor in doli; pač mnogo jih na svetu je, a tacih pa nikjer, nikoli;njih melanholične oči, njih hoja graciozna, njih ust slovenščina sladkà: há - ironija grozna.  (Dragotin Kette, Pesmi)

Beatrice

Še, še si lepa in v tajnosten smeh
še so odete tvoje oči,
in še te iščem po vseh poteh,
čeprav ti korak moj več ne sledi.  

Še, še me vabijo tvoje oči,
ko se poltiho, mirnó nasmehljaš,
in tvoje srce resnico taji
in ti molčiš, da je ne izdaš.

Da, še si lepa, a tako si hladnà, ,
nedojetna kot vila, ki ubeži,
da ne izda skrivnosti srca ‒
ali pa lovcu srce prestreli.