carigrad

Erdogan: Ezan će se zauvijek čuti u Turskoj

ERDOGAN: EZAN ĆE SE ZAUVIJEK ČUTI U TURSKOJ

Turski predsjednik je govorio na proslavi 562. godišnjice osvajanja Carigrada, današnjeg Istanbula. Nećemo dati priliku ni onima koji pokušavaju udaljiti Istanbul od toga da bude grad u kojem se Kur’an recitira bez prestanka. U Turskoj je održana velika proslava 562. godišnjice osvajanja Carigrada, grada koji je naknadno preimenovan u Istanbul. Turski predsjednik Recep Tayyip Erdogan obećao je da…

View On WordPress

Na današnji dan: 7. mart

1573 – Potpisivanjem mira u Carigradu završen je rat Otomanskog carstva i Mletačke republike, u kojem su Turci (1571) preuzeli Kipar od Mletaka. 1765 – Rođen je francuski hemičar Žozef Nieps pionir fotografije. Usavršavajući litografiju od 1813. do 1820, prvi je u svetu uspeo da fiksira sliku dobijenu u mračnoj komori pomoću posrebrene bakarne ploče, … http://dlvr.it/8sJX5T

Istanbul, slovensko Carigrad, katerega število prebivalcev se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojilo, je danes po neuradnih podatkih s približno 18 milijoni prebivalcev eno izmed največjih mest na svetu. Pred štirimi leti evropsko prestolnico kulture, ki jo letno obišče več kot deset milijonov turistov, potovalne agencije najpogosteje propagirajo z besedami, kot so most med Evropo in Azijo, mesto na dveh kontinentih, zibelka civilizacij, kraj, kjer se Vzhod sreča z Zahodom – in Istanbul je vse to. Nekdanja prestolnica treh izmed največjih imperijev v zgodovini pa je predvsem eno – mesto nasprotij.

Tarlabaşı: Zloglasni distrikt Tarlabaşı, nekoč ugledna istanbulska četrt v kateri danes prebivajo najrevnejši prebivalci mesta, (nelegalni) priseljenci, Kurdi, Armenci, transvestiti, prostitutke in ostale marginalne skupine. Foto: Anja Guid

V času ramazana, ko turisti na trgu Taksim pijejo veliki Starbucks latte, je nekaj ulic oddaljen kontroverzen predel Tarlabaşı, ob nedeljah s svojo tržnico tudi med tujci vedno bolj priljubljena destinacija, poplavljen s svežo živalsko krvjo. Nekaj ur kasneje, ko müezzini preko megafonov z otožnimi glasovi pokličejo k zadnji, večerni molitvi, se ob bulevarju slavnega distrikta Beyoğlu v mraku ozkih, umazanih ulic pojavijo prve prostitutke. Cihangir, eden izmed uglednejših predelov Istanbula, labirint antikvariatov, zasebnih galerij in intimnih kavarn, zaživi, in njegove ulice, na katerih najraje domujejo umetniki in pisatelji, preplavi živa glasba, jazz, blues. Na prometni cesti, ki teče vzdolž Bosporja, postopajo kurdske starke in nervoznim voznikom, obtičalim v večnih prometnih zamaških Istanbula, po bizarno nizkih cenah ponujajo robčke, instant kavo in čaj. Nebo se obarva vijolično in v nadstropjih visokih stavb na ulici neodvisnosti, Istiklal Caddesi, središču nočnega življenja, v klubih, kjer do jutra v enormnih količinah točijo alkoholne pijače po cenah, ki presežejo tudi najvišje v podobnih krajih drugih evropskih metropol, pričnejo odmevati ritmi glasbe ter v intervalih vedno glasnejša beseda şerefe, na zdravje. Medtem ko na drugi strani zlatega zaliva Golden Horn turisti posedajo v restavracijah z razgledom na subtilno osvetljeno Modro mošejo, se prične iz revnejših predelov mesta valiti gost dim – mnogi prebivalci Istanbula nimajo denarja za ogrevanje, zažiganje z ulic pobranih odpadkov je neredko edini vir toplote v zimskih dneh, ko se mesto ohladi.

Ujet med Črno in Marmarsko morje je nekdanji Konstantinopel danes največje mesto Turčije, njeno gospodarsko in kulturno središče. Večina prebivalcev Istanbula, ki ga na evropski in azijski del deli Bosporska ožina, živi na evropski celini, ki predstavlja njeno tako zgodovinsko kot gospodarsko središče. Epicenter modernega predela mesta, imenovanega Beyoğlu, je trg Taksim, glavno prizorišče lanskoletnih, v svetu odmevnih, Gezi protestov. Od jutra do večera poln golobov, galebov, prodajalcev simita in kebaba, turistov in turške policije se ta betonska platforma na zahodnem delu odpira v Istiklal Caddesi, ulico neodvisnosti. Kavarne, trgovine, galerije, čokoladnice, kina, gledališča, restavracije in v višjih nadstropjih nočni klubi, ki vsak v svojem ritmu dihajo do jutra, pasaže, tržnice, konzulati, katoliške cerkve, sinagoge, mošeje – glavna avenija modernega Istanbula vodi do slavnega Galata stolpa, zgrajenega leta 1348 v času Ženevske ekspanzije v Konstantinoplu. Le-ta s svojim panoramskim balkonom ob večerih, sploh, ko ujet v trenutku nesinhroniziranih klicev od povsod vzpenjajočih se minaretov, nudi romantičen, a vendarle izjemen razgled na Istanbul. S trga pred stolpom, ki ga objemajo številne kavarne, restavracije, dizajnerske trgovine, meka second hand in vintage trgovin, predvsem pa prodajalne z glasbeno opremo, se ulica spusti proti Karaköyu, pristaniškemu delu Beyoğluja. Med jatami galebov le-tega s historičnim delom mesta preko Golden Horna, naravnega zaliva, ki deli na evropski celini ležeč del Istanbula, povezuje Galatski most. Skoraj petsto metrov dolga konstrukcija je ob spremljavi galebjih krikov in hrupa tovorniških ladij od zgodnjega jutra do poznega večera polna ribičev, slonečih na njeni železni ograji.

Aya Sofya: Klasična istanbulska veduta – Hagia Sofia, desno del palače Topkapı, v ospredju mestno obzidje. Foto: Anja Guid

Večina najpomembnejših zgodovinskih spomenikov in muzejev ter turističnih atrakcij Istanbula se nahaja v historičnemu delu mesta, imenovanemu Sultanahmet. Med njimi je tudi famozna cerkev Svete Modrosti, Aya Sofya, eden najpogosteje obiskanih svetovnih spomenikov ter za mnoge prva asociacija ob omembi mesta Istanbul. Slednja je po zaslugi Mustafe Kemala Atatürka, najbolj zahodnjaškega predsednika v zgodovini Turčije, čigar portreti krasijo turške bankovce in marsikatere stene, od tridestih let prejšnjega stoletja v funkciji muzeja danes najpogostejši motiv na iz Istanbula odposlanih razglednicah. V njeni neposredni bližini se nahajajo z bizantinskim obzidjem objeti najpomembnejši zgodovinski spomeniki in muzeji mesta – Arheološki muzej ter Muzej turške in islamske umetnosti, Muzej mozaikov, hipodrom, podzemne cisterne, veličastna palača Topkapı ter mošeja sultana Ahmeda, zaradi modro obarvane notranjosti bolj znana pod imenom Modra mošeja. Poleg največje izmed skoraj tri tisoči istanbulskih mošej, poimenovane po sultanu Süleymanu, stoji slavni Grand Bazaar, ena izmed najstarejših in največjih pokritih tržnic na svetu. Rute, čajne skodelice, preproge, izdelke iz usnja in lesa, keramične posode in nakit se po občutno nižjih cenah z malo potrpežljivosti dobi tudi v manj obljudenih in turistom skritih delih mesta, a z več kot tri tisoč trgovinami je v turščini imenovan Kapalıçarşı kljub vsiljivim turškim prodajalcem in neizogibni gneči vreden obiska že zaradi edinstvenega pasticcia barv, glasov in vonjev, ki jih ponuja.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta prostor v Istanbulu dobili tudi moderna in sodobna umetnost. Osrednja ustanova, posvečena moderni turški umetnosti, je Istanbul Modern, ki poleg stalne zbirke in gostujočih razstav v svojih prostorih organizira bogat spremljevalni program, raznovrstne pogovore, delavnice in filmske večere, nad njeno obsežno in estetsko knjižnico pa se nahajata tudi restavracija in kavarna, slednji dve s čudovitim razgledom na Sultanahmet ter obalo azijskega dela Istanbula, Kadiköy. Večina drugih podobnih ustanov je locirana v neposredni bližini glavne avenije Beyoğluja, ulice Istiklal, najbolj znane in obiskane med njimi so SALT Beyoğlu in SALT Galata, galerija Arter ter muzej Pera. Vedno popularnejši postaja tudi od leta 1987 potekajoč istanbulski bienale, mesto samo pa je sicer prepolno drugih manjših, zanimivih, a pogosto spregledanih galerij – od nedavno odprtega Muzeja fotografije, sodobni umetnosti namenjenih galerij, kot sta Galerist in Pi-artworks, do Muzeja nedolžnosti, imenovanega in zasnovanega po istoimenski knjigi turškega pisatelja in nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka.

Prazne, razpadajoče stavbe in mračne, obubožane četrti, stekleni nebotičniki med zanemarjenimi, slabo ohranjenimi ostanki veličastne preteklosti, za mnoge usodna gentrifikacija in neobvladljivo večanje števila prebivalcev, grozeče, a realne napovedi seizmologov, nezadovoljstvo večine s trenutno politično situacijo, obsesivna gradnja novih in novih nakupovalnih centrov sredi mesta, ki mu že zdaj kronično primanjkuje zelenih površin – mnogi Istanbulčani rojeni v otroštvu turške republike si mesto danes ogledujejo z žalostjo in nostalgijo. Kljub vsemu pa je temu shizofrenemu megalopolisu uspelo ohraniti nek edinstven čar in nemalokdo se v njegovo anarhičnost brezpogojno zaljubi. Izjemni razgledi, neverjetna gostoljubnost domačinov, bogato kulturno dogajanje, odlična kuhinja – naj bodo razlog ugodne cene oblačil in obutve, raznovrstnost turške kulinarike, bizantinske ruševine ali zgolj radovednost, Istanbul je preprosto mesto, vredno obiska.

AF priporoča
AF lokal: klubi in bari na ulici Nevizade, kavarne in restavracije v Cihangirju
AF kultura: Istanbul Modern, SALT Galata, Arheološki muzej, Muzej fotografije
AF sprostitev: hamam, turška kopel, sončen dan na enem izmed otokov Adalar, sprehod ob Bosporju
AF obvezno: tradicionalen turški zajtrk, celodnevno tavanje po mestu brez ure in zemljevida

Avtor:

This slideshow requires JavaScript.

#gallery-0-4-slideshow .slideshow-slide img { max-height: 410px; /* Emulate max-height in IE 6 */ _height: expression(this.scrollHeight >= 410 ? '410px' : 'auto'); }

Anja Guid

Istanbul: nov ovinek, nova perspektiva Istanbul, slovensko Carigrad, katerega število prebivalcev se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojilo, je danes po neuradnih podatkih s približno 18 milijoni prebivalcev eno izmed največjih mest na svetu.
Bazar solidarnosti

Carigrajski Veliki bazar je ena največjih in hkrati najstarejših pokritih tržnic na svetu. Enainšestdeset ulic ali več kot tridesetih hektarjev površine sestavlja ta zgodovinski blodnjak, v katerem se, čez palec rečeno, med četrt in pol milijona ljudi vsak dan pomeša z množico barv in blišča, vonjev in glasov, ki spremljajo radovedno ogledovanje in pregovorno barantanje na več kot 3000 stojnicah. Drobovje tega pulzirajočega trgovinskega organizma sega v sredo petnajstega stoletja, ko je Sultan Mehmed II (znan tudi pod vzdevkom Osvajalec) kmalu po otomanski osvojitvi Carigrada z vrsto reformnih projektov začel uresničevati svojo vizijo Carigrada (v tem času tudi preimenovanega iz Konstantinopla v Istanbul) kot kozmopolitskega mesta. Skupaj z mestom je rasel tudi Veliki bazar, nekakšno mesto v malem, ki naj bi svojo končno podobo dobilo že v začetku sedemnajstega stoletja. Kakor poroča nemški Spiegel, pa naj bi bila ta končna podoba v enaindvajsetem stoletju močno ogrožena oz. naj bi se na točki možnega previsa v kolaps znašel kar Veliki bazar kot tak. Zadnji vpogled v njegovo okostje je namreč razkril, da naj bi 135 ponudnikom uspelo odstraniti in 926 stanjšati stene, ki zamejujejo njihova prodajna mesta, da bi si s tem zagotovili dodaten prostor za blago in prednost pred konkurenco. Infrastrukturo tega razkošnega blodnjaka, ki se skozi stoletja ni kaj dosti spreminjala in utrjevala, dodatno obremenjujejo nezakonito nameščene klimatske naprave, strešni zbiralniki vode in satelitski krožniki. Obremenitev naj bi po trditvah inšpektorjev bila tolikšna, da bi se lahko zrušile arkade nad nekaterimi deli tržnice, ki so skozi stoletja predstavljali prometno križišče in povezovali kupce, prodajalce, znance, domačine in turiste.

Keep reading

Nedolžni materializem

Nobelov nagrajenec za literaturo Orhan Pamuk je minuli konec tedna v Carigradu odprl Muzej nedolžnosti, ki ga je zasnoval po svojem istoimenskem romanu iz leta 2008. V njem je opisal ljubezensko izpoved moškega, ki zbira predmete, da bi se tako spominjal svoje ljubezni. Muzej prikazuje utrip mesta na Bosporju v drugi polovici 20. stoletja.

Dnevnik, 30. aprila 2012

Skrajno nenavadno je, da si kot zaprisežena popoldanska hedonistka in romantik v zanikanju v bralni užitek še nisem privoščila Pamukovega Muzeja nedolžnosti. Toda še preden sem svoji domišljiji pustila prosto pot na Bospor iz začetka druge polovice dvajsetega stoletja,  me je že vznemirila novica o nedavni otvoritvi istoimenskega muzeja v Carigradu; v mestu, na vznemirljivo in burno zgodovino katerega opozarja že število imen zanj, ki so v uporabi v različnih nacionalnih in kulturnih sredinah. Bolj kot o Carigradu/Istanbulu/Konstantinoplu, ki mu uspeva in mu bo s svojo edinstvenostjo zagotovo še uspevalo prepihati marsikatere mistične predstave in stereotipe, pa me je zgornja vest tokrat pripravila k razmisleku o odnosu do materialnega, do predmetnosti, ki posameznika vseskozi neobhodno obkroža in zahteva, da se do nje bolj ali manj natančno opredeli.

Keep reading

"Цариград ће бити православни, Крушевац српска престоница"

“Цариград ће бити православни, Крушевац српска престоница” http://www.vaseljenska.com/vesti/carigrad-ce-biti-pravoslavni-krusevac-srpska-prestonica/